Pomen in vpliv kakovosti notranjega zraka


Kakovost zraka v zaprtih prostorih je določena glede na vsebnost različnih onesnaževal, npr. ogljikovega dioksida (CO2 ), hlapnih organskih spojin (HOS), plesni, prahu, gliv v zraku. Koncentracija onesnaževalv stavbi je odvisna od številnih dejavnikov, kot so kakovost zunanjega zraka, obseg izmenjave zraka, lastnosti notranjih površin, notranji viri onesnaženja. Notranji zrak v osnovi izvira iz zunanjega zraka, ki v veliki meri določa kakovost notranjega zraka. V primeru onesnaženega zunanjega zraka lahko v notranjih prostorih zagotovimo čist zrak le z dražjimi umetnimi metodami (npr.prisilnim prezračevanjem). Najpogostejši zunanji viri onesnaževanja zraka, ki vplivajo na kakovost zraka v notranjih prostorih, so promet (bližina prometnih cest), industrija (elektrarne in drugi industrijski obrati), načini ogrevanja stavb, gradbišča, odlagališča odpadkov in različne vrste kmetijskih dejavnosti (npr. škropljenje pesticidov).

Vzroki onesnaženosti zraka v notranjih prostorih

Slabo prezračevanje

Slabo prezračevanje lahko vodi v kopičenje različnih onesnaževal v stavbah, kot so ogljikov dioksid, radon ter druga kemična onesnaževala. Povzroča tudi zadrževanje vlage in posledično razrast plesni, povečano koncentracijo bakterij, virusov, gliv in tudi neprijetne vonjave. Naravno prezračevanje ni vedno dovolj učinkovito za doseganje kakovostnega zraka, saj pogosto ni enakomerno porazdeljeno po prostorih. Zrak ne kroži enakomerno, zato v nekaterih prostorih ostaja ustaljeni zrak. Naravno prezračevanje prinaša tudi različne zunanje onesnaževalce ter trde delce v prostore, med drugim tudi cvetni prah, na katerega je marsikdo alergičen.

Notranje pohištvo

Iz pohištva in tekstila se pogosto sproščajo različni plini in kemikalije, kijih za zagotavljanje zdravega okolja ne bi smelo biti v zaprtih prostorih. S škodljivimi vplivi na zdravje so povezane tudi kemikalije v mnogih predmetih, ki jih prinašamo v prostore.

Gradbeni material

Gradbeni materiali so pogosto vzrok za kakovost oziroma onesnaženost zraka v zaprtih prostorih. Sodobni gradbeni materiali nastajajo v zapletenih tehnoloških procesih in s svojimi vplivi obremenjujejo zrak v notranjih prostorih ter ogrožajo zdravje človeka. Sproščajo lahko strupene pline, oddajajo emisije nevarnih snovi, nevarnega sevanja, hlapnih organskih spojin in toplogrednih plinov ali pa nevarne delce ter zadržujejo vlago v delih objekta ali na površinah znotraj objekta.  

Aktivnosti uporabnikov

Kuhanje, ogrevanje z uporabo trdnih goriv, kajenje, čiščenje, dišave ali okraševanje s proizvodi, iz katerih se sproščajo hlapne organske spojine, lahko dodatno prispevajo h kopičenju onesnaževal v zaprtih prostorih.

Povezava med onesnaženostjo zunanjega in notranjega zraka

Onesnažen zunanji zrak lahko prodre v notranjost stavb skozi odprtine in razpoke v gradbenem materialu in opremi. Glede na to, da večino svojega časa preživimo v zaprtih prostorih (glede na raziskave kar 90 %), smo onesnaženemu zunanjemu zraku večinoma izpostavljeni, ko smo v stavbah.

Slaba kakobost zraka škodljivo vpliva na vse ljudi, posebej pa so ranljive ženske in otroci, starejši ljudje, ljudje z boleznimi dihal, srca in ožilja in drugi kronični bolniki, ki preživijo večino časa v zaprtih prostorih.

Najpogostejša onesnaževala

PM2,5 delci

V zunanjem zraku predstavljajo prašni delci kompleksno mešanico organskihin anorganskih snovi. Atmmosferski delci oziroma aerosoli so drobni trdni in tekoči delci, ki se enakomerno porazdelijo po ozračju. Določitev velikosti aerosola je ključnega pomena za meritve in modeliranje dinamike aerosola. Na osnovi velikosti premera ločimo delce PM10 (z aerodinamičnim premerom pod 10 µm), delce PM2.5 (z aerodinamičnim premerom pod 2.5 µm) in delce PM1.0 (z aerodinamičnim premerom pod 1 µm).

CO2

Povišane koncentracije CO2 v zaprtem prostoru so posledica prisotnosti oseb.
Možni zunanji viri: kurišča, promet.
Možni viri v notranjosti stavb: človek.

HOS - hlapne organske spojine

So hlapne organske spojine, ki vsebujejo ogljik, vodik in ostale elemente. Pri sobni temperaturi imajo visok parni tlak, zato zlahka izhlapijo. Koncentracije številnih HOS so stalno višje v zaprtih prostorih, tudi do desetkrat višje kot na prostem.
Možni zunanji viri:  glavni vir je promet – hlapne organske spojine setvorijo pri gorenju fosilnih goriv (npr. pri bencinu), emisije dizelskega goriva. lesno gorenje, pridobivanje in predelava nafte in plina, industrijske emisije.
Viri v notranjosti stavb: barve, odstranjevalci barv, laki in obloge, kroglice in tesnilne mase, lepila; talne obloge, preproge, izdelki iz stisnjenega lesa; umetniški in obrtni izdelki, pisarniški tiskalniki in kopirni stroji.
Najpogostejši viri v notranjosti domov:  čistila in razkužila, osvežilci zraka, sredstva za osebno nego (kozmetika in dezodoranti), kurilno olje, bencin.

Radon

Radon je v zaprtih prostorih v največji meri prisoten zaradi izhajanja iz tal. Je naraven radioaktiven plin brez vonja in barve. Nabira se v zaprtih prostorih in je lahko rakotvoren. Ocenjujejo, da je vsak deseti rak na pljučih posledica radona oziroma njegovih razpadnih produktov.
Možni vir je lahko tudi opeka iz elektrofiltrskega pepela (EF-opeka), če je stavba zgrajena iz nje. Izpostavljenost radonu v zaprtih prostorih je treba znižati na najnižjo možno raven!

Benzen

Benzen lahko vstopi v zaprte prostore iz zunanjega zraka. Njegova prisotnost je lahko posledica nezadostno učinkovitega prezračevanja, lahko pa se viri benzena že nahajajo v notranjosti objekta. Izpostavljenost benzenu v zaprtih prostorih je treba znižati na najnižjo možno raven!
Možni zunanji viri: sledovi benzena lahko nastanejo pri nepopolnem gorenju vsake snovi, bogate z ogljikom. Benzen nastaja med ognjeniškimi izbruhi, v gozdnih požarih, pri kajenju, v prometu, pri nepopolnem zgorevanju polivinilklorida (PVC), izparevanju bencina na bencinskih črpalkah, v izpušnih plinih motornih vozil in izpustih industrijskih plinov itd.
Možni viri v notranjosti stavb: proizvodi, ki lahko vsebujejo benzen, kot so lepila, barvni premazi, voski za loščenje pohištva, detergenti itd.

Formaldehid

Formaldehid velja za zelo specifično onesnaževalo notranjega okolja. Zunanji zrak ne prispeva k notranjemu onesnaženju, saj so ravni formaldehida v okolju na splošno zelo nizke.
Možni zunanji viri: formaldehid je vmesni produkt pri oksidaciji metana in drugih ogljikovih spojin. Prisoten je npr. v gozdnih požarih, izpušnih plinih avtomobilskih motorjev in tobačnem dimu. Je sestavnidel smoga. Viri v notranjosti stavb: pohištvo iz iverke, talne obloge, ki vsebujejo formaldehid (nekateri laminati), poleg tega pa tudi proizvodi, kot so negovalna kozmetika in oblačila.

CO

Nastane kot posledica nepopolnega zgorevanja.
Možni zunanji viri: elektrarne, sežigalnice, industrijsko onesnaženje. Viri v notranjosti stavb: napraveza ogrevanje in kuhanje, tobačni dim, v garaži delujoči avtomobilski motorji.