Pomen in vpliv kakovosti notranjega zraka


Notranje okolje naših domov, šol, delovnih mest je vitalnega pomena bolj, kot kadarkoli prej, na kar je opozorilo tudi zaprtje v času pandemije. Slaba kakovost notranjega zraka pomembno vpliva med drugim na splošno počutje v prostoru, na zmanjšanje koncentracije, nižanje učne sposobnosti in delovne storilnosti ter povečanje števila različnih obolenj. Pri načrtovanju in uporabi stavb moramo tem dejstvom posvetiti več pozornosti.
Kaj dihamo v prostorih, je odvisno od vrste dejavnikov. Pogosto slab zrak povzročajo neprimerni materiali in oprema v stavbah, navade ljudi, število ljudi v prostoru, način prezračevanja, uporaba različnih čistilnih in drugih agresivnih sredstev. Na vse našteto lahko vplivamo in tako precej izboljšamo kakovost bivanja v zaprtem.

Zdravo bivalno in delovno okolje v šolah, vrtcih, domovih za ostarele, bolnišnicah in ostalih javnih ustanov je ključno pri preprečevanju okužb in bolezni.

Spreminjanje gradbenih praks v zadnjih desetletjih, kot so sprememba načinov ogrevanja, novi gradbeni materiali (vpliv na zračno prepustnost), arhitekturne rešitve, ki so se osredotočile na zmanjšanje izmenjave zraka za boljše ohranjanje toplote in povečano izolacijo obstoječih zgradb, so privedle do povečane koncentracije onesnaževal v notranjem zraku. Pri gradnji in opremi stavb se uporablja vse več umetnih snovi, materialov in lepil, ki oddajajo veliko lahko hlapnih spojin. Z zmanjšanjem višine stropov in na splošno zračnega prostora v zaprtih prostorih se onesnaževala, ki se sproščajo v notranji zrak, lahko zelo hitro koncentrirajo in dosežejo koncentracije, ki so že lahko škodljive za zdravje. K večji onesnaženosti notranjega zraka vplivajo tudi različne navade pri uporabi notranjih prostorov.

Vpliv onesnaženega zraka na zdravje

Zrak v zaprtih prostorih je lahko veliko bolj onesnažen kot na prostem. Bivanje v prostorih s slabim zrakom lahko povzroči različne težave, povezane s telesnim zdravjem: glavobole, težave s spanjem, srbečo kožo in oči ter celo astmo in alergije. Poleg tega so nekatera onesnaževala tudi rakotvorna, na primer azbest, radon, formaldehid in benzen.
Po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije naj bi bilo 4.3 milijona smrti na svetu pripisanih onesnaženemu notranjemu zraku. Poleg tega naj bi bila kakovost notranjegea zraka osmi najpomembnejši dejavnik tveganja za zdravje.

Delež vzrokov smrti zaradi izpostavljenosti onesnaženemu notranjemu zraku (po podatkih NIJZ 2017):

Sindrom bolnih stavb

Za sindrom bolnih stavb so značilni nespecifični simptomi (glavobol, utrujenost, draženje oči ali nosu ali grla, srbeča koža, sopenje, sprememba občutka okusa, hripavost glasu itd.), ki so povezani s časom učenja, poučevanja, zadrževanja v zaprtih prostorih idr. Njihov izor je težko izslediti do točno določenega vira. Sindrom bolne stavbe se ponavadi pojavlja v klimatiziranih stavbah, kjer oken ni mogoče odpreti, ali v stavbah z zelo svetlimi in/ali utripajočimi lučmi ali tam, kjer prezračevanje, ogrevanje, razsvetljava niso ustrezno nadzorovani, pa tudi tam kjer so s preprogami prekrite ali oblazinjene velike površine ali obstajajo številne odprte police ali prostori za shranjevanje. Simptomi velikokrat ne izginejo, ko uporabnik zapusti stavbo.

Vpliv kakovosti zraka na produktivnost

Slaba kakovost notranjega zraka lahko močno negativno vpliva na zdravje, poleg tega pa tudi na produktivnost, razpon pozornosti in splošno počutje. Novo poročilo pobude »Buildings2030« pravi, da je izpostavljenost slabi kakovosti zraka v zaprtih prostorih povezana tudi z nižjo stopnjo delovne produktivnosti in z odsotnostjo z dela zaradi bolezni, pa tudi s slabšo sposobnostjo koncentracije v učilnicah. Kakovosten zrak v šolah tako vpliva tudi na šolski uspeh otrok.
Raziskave kažejo, da je izboljšana kakovost notranjega zraka podvojila rezultate testov kognitivne funkcije uporabnikov.

Vprašanja kakovosti notranjega zraka so še posebej pomembna v vzgojno izobraževalnih ustanovah, ker večina otrok preživi 6-8 ur ali več v šoli, kjer morajo izvajati intenzivne intelektualne dejavnosti. Šola je posebno okolje, saj mora tako otrokom kot učiteljem zagotoviti optimalne pogoje za poučevanje in učenje.